Prehranjevanje s presno prehrano vključuje uživanje nekuhanih živil, kot so sadje, zelenjava, nakaljena žita in stročnice, oreščki, semena in morske trave. Nekatere oblike presne prehrane sicer vključujejo uživanje presnih živil živalskega izvora, kot so jajca, mleko, mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, vendar so to bolj izjema kot običaj. Pomembno je, da živil med pripravo toplotno ne obdelamo – torej ne segrejemo na temperaturo višjo od približno 47 stopinj celzija. Nad to temperaturo se namreč začnejo uničevati encimi in vitamini, semena izgubijo kaljivost, živilo izgubi živost.
V KORIST PRESNI PREHRANI
Zagovorniki presne, žive (pre)hrane menijo, da je presna hrana prehransko bolj popolna, saj se ohranijo vse prehranske sestavine, še posebej vitamini, rudnine, encimi,… Encimi, prisotni v surovi hrani naj bi omogočali lažjo prebavo hrane in telesu tako prihranile energijo, potrebno za prebavo hrane.
Telo namreč kar velik del energije, ki ga dobi od hrane porabi za samo prebavo. Delež energije, porabljene za prebavo je še posebej velik, če je obrok preobilen in sestavljen iz preveč različnih živil, ki druga drugi otežujejo in podaljšujejo prebavo. Grajske gostije in prenajedanje torej niso ravno prava stvar za naš organizem. To kmalu spoznamo z leti, ko naše telo nima več tako močnega prebavnega ognja – encimov, ki razgrajujejo hranilne snovi v živilih.
Presna prehrana tako običajno zaradi lažje prebave manj obremenjuje telo, kar se kaže v več energije in manjši potrebi po spanju. Zagovorniki presne prehrane se naslanjajo tudi na raziskave, ki so pokazale, da imunski sistem človeka na kuhano hrano reagira kot na tujek – bakterijo ali drugi škodljiv element. Še posebej nevarna je toplotna obdelava, zlasti mesa, praženje in peka, pri čemer nastajajo škodljive snovi. Najbolj škodljivi so med pečenjem nastali črni – zažgani deli predvsem živil živalskega izvora.
S presno prehrano se običajno izboljša tudi prebava. V presnih živilih je namreč običajno ogromno vlaknin, ki bodo spodbudile leno oz. oslabljeno črevesje. Sicer lahko črevesje ob prehodu na spremenjeno prehrano pokaže reakcijo v obliki burnega delovanja, vendar se stanje kmalu umiri in prebavni trak začne delovati, kot si je to zamislila narava.
S presno prehrano nad odvečnimi kilogrami.
Presna prehrana prispeva k izgubi kilogramov, s pomočjo številnih naravnih bioaktivnih snovi pa pomaga pri čiščenju, razstrupjanju in obnavljanju našega organizma. Presna prehrana telo oskrbuje z veliko količino kakovostne tekočine, ki večinsko sestavlja sadje in zelenjavo, kot najpomembnejši skupini živil presne hrane. Hkrati pa presna prehrana, razen nekaterih izjem kot npr. presni kakav ali čokolada, ne povzroča dehidracije. Kljub temo pa potrebuje telo tudi ob presnem prehranjevanju kakovostno čisto vodo.
PROTI PRESNEMU PREHRANJEVANJU
Prehranjevanje je način vakega posameznika individualna zadeva in je odvisna od tipa oz. dednih predispozicij, krvne skupine, zdravstvenega stanja, starosti, letnega časa in ne navsezadnje tudi psihičnega stanja
Pomankljivosti presnega prehranjevanja:
- Zaradi slabo oz. nepopolno izbranih živil lahko pride do pomankanja nekaterih hranilnih snovi, kot so esencialne maščobne kisline in aminokisline, nekaterih vitaminov in mineralov.
- Uživanje živil, ki so v surovem stanju, so lahko potencialno nevarna za zdravje ( npr. stročnice).
- Nevarnost pretiranega vnosa enostavnih sladkorjev – predvsem fruktoze.
- Neupoštevnje sezonskih in lokalnih danosti ( npr. uživanje večjih količin tropskega sadja pozimi) lahko energetsko zelo oslabi telo in povzroča bolezni.
- Uživanje presne prehrane, še posebej neznanega izvora, lahko pomeni tveganje za okužbo oz. zastrupitev.
- Prehranjevanje starostnikov s presno prehrano je zaradi oslabelega prebavnega sistema lahko vprašljiva.
- Presna – surova hrana ima na telo hladilen učinek, kar je sicer ugodno v poletnih časih, pozimi pa marsikomu od presnojedcev povzroča občutek hladu.
- Presna prehrana nas lahko oddalji od tozemeljskega materialnega življenja in um popelje v »plavanje med oblaki«. Povzroča lahko netolerantnost – prepričanost le v svoj prav, asocialnost, čustveno ranljivost, nestabilnost in druge šibkosti.
Tudi presnojedci se prehranjujejo različno. Številni namreč ob preprostosti uživanja sadnih plodov hote ali nehote pozabijo na uživanje zelenja in druge zelenjave, ki z razliko od sadja vsebujejo drugačen spekter vitaminov, mineralov,… V presni prehrani je zelo pomembno uživanje oreščkov in semen, saj so bogata z maščobnimi kislinami in vsebujejo višjo energetsko vrednost. Veliko omega 3 maščob se nahaja v lanenem semenu, konopljinem, ričkovem olju, chia semenu in orehih, prisotna pa je tudi v številni zelenolistni zelenjavi.
Presna prehrana je po mojem mnenju, lahko za marsikoga zanimiv način prehranjevanja – dieta, ki jo občasno oz. večkrat na leto, predvsem v toplejših letnih časih, uporabimo za raztrupljanje. Na ta način telesu omogočimo, da vso energijo vloži v samoobnovo in zdravljenje. Ne trdim, da presna prehrana ne more biti optimalna za nekoga, bojim pa se, da lahko s slepim fantizmom, premalo znanja in neposlušanjem lastnega telesa, naredimo telesu več škode kot koristi. Vendar pa kljub temu priporočam, da v svoj hladilnik, seveda, če vam zdravje ( prebavni sistem ) to dopušča, vsekakor vnesite večji delež živih – presnih živil.
Vir: Eko dežela – Matjaž Kološa, univ. dipl. inž. živilske tehnologije
