Zgodba ustvarjalke <3
Že ob prvem dotiku z glino sem vedela, da je to tista, ta prava ljubezen. Pozitivna energija, ki jo dobim vsakič ko sem v stiku s tem prekrasnim darilom matere narave, je neprecenljiva. Iz te se vedno znova rojevajo nove in unikatne kreacije, ki danes razveseljujejo mojo družino, prijatelje in seveda, meni najljubša publika – moje kupce.
Kot vsak učenec sem tudi sama nekaj časa večinoma posnemala moje učitelje (Urban Magušar, Ines Kovačič), ampak nekje v roku zadnjih 3 let sem našla svoj glas. Ugotovila sem, da najraje izdelujem skodelice. Najsi bodo to skodelice za kavo ali za čaj, mogoče celo malo večje skodele za muslie ali kakšno sadno kupo, sladoled.
Včasih dobim sunek posebne energije in čutim, da potrebujem nekaj več od moje gline, takrat se lotim izdelave kakšnega čajnika iz porcelana ali pa visoke, elegantne vaze. Sicer pa se na kolovratu rojevajo sklede vse vrst in velikosti, krožniki, posode s pokrovčki za sladkor ali kavo, solnice, izparilniki, … skratka vse kar se da zvrteti
Vse se začne s kupčkom zgnetene gline. Zelo pomembno je, da je glina pravilno in dovolj zgnetena, saj je od tega odvisno ali bom imela na vretenu »probleme« ali ne. Zrak v glini je namreč največji sovražnik vsakega lončarja. Ko namestim kepico na kolovrat, jo začnem z obema rokama obdelovati. Počasi. Rajši grem večkrat »v obliko«, kot pa da bi prehitro silila glino v nekaj kar ne želi. Veste, glina ima zelo zelo zelo dober spormin! Ko dosežem želeno obliko jo iz kolovrata dam na deščico in nato počivati za kak dan, da se posuši do te mere, da bom lahko začela s struženjem. V tej fazi izdelek dobi svoj končni izgled. Nato sledita prva in druga peka, ki poskrbita, da je izdelek primeren za uporabo!
Za ta izdelek še ni ocen.